Novice

kritike in recenzije

Odstopljene ministrice dragocena oblačila, cesar pa gol

Pogledi, 28. marec 2015 ― Primer bivše ministrice, profesorice Stanislave Setnikar Cankar, je omogočil jasne uvide v nepravilnosti podsistemov – tako visokošolskega kot protikorupcijskega. Izid je vprašljiv, zna se zgoditi že velikokrat videno, ko se razsodni glasovi izgubijo v etru zaradi vztrajnostnega momenta vladajočih interesnih skupin, potem ko je padla ne »žrtvena koza«, temveč ciljani objekt političnih iger. Dlje kot bodo vrhovne oblastne instance podpirale amorfnost aktualnega stanja, ko se še ne ve, čigava bo obveljala, kdo vse bo ostal sveta krava, več je možnosti za déjà vu.
Unbroken (2014)

Unbroken (2014)

Filmski kotiček, 27. marec 2015 ― Slovenski naslov: NeuklonljivDržava: ZDALeto: 2014 Žanri: Biografija, Drama, Športni Dolžina: 137' ,  ImdbRežija: Angelina JolieScenarij: William Nicholson, Joel in Ethan Coen, Richard LeGraveneseIgrajo: Jack O'Connell, Domhnall Gleeson, Takamasa Ishihara, Garrett Hedlund, Finn Wittrock, Jai Courtney, Alex Russell Neuklonljiv je drugi režiserski poskus intergalaktične zvezdnice Angeline Jolie, ki po prvencu V deželi krvi in medu (In the Land of Blood and Honey, 2011) ostaja na podobnem tematskem področju. Še vedno jo zanimajo vojne zgodbe,  le da nas tokrat pelje  v čas druge svetovne vojne, največji delež zgodbe pa investira v izkušnjo ameriških vojnih ujetnikov v japonskih taboriščih. Med njimi je živel in preživel Louis Zamperini, prav poseben človek, ki je v življenju prestal in dosegel marsikaj. Zamperinijevo življenje je tako fascinantno, da bi o njem lahko posneli več filmov posvečenih različnim obdobjem njegovega življenja. Njegova izjemna biografska zgodba je najprej postal knjižna uspešnica Unbroken: A World War II Story of Survival, Resilience, and Redemption (2010), izpod peresa ameriške pisateljice Laure Hillenbrand, avtorice uspešnice Seabiscuit: An American Legend, po kateri je Gary Ross pred dvanajstimi leti posnel športno dramo Seabiscuit (7 nomonacij za oskarja). Zamperini je že dolgo nazaj pritegnil pozornost filmarjev, saj je eden večjih studiev že konec 50-ih let odkupil pravice za ekranizacijo njegove življenjske zgodbe, vendar je ideja realizirana šele dobrega pol stoletja kasneje, predvsem po zaslugi odličnih rezultatov, ki jih je dosegla knjižna verzija zgodbe. O življenju takšnega protagonista bi kot rečeno lahko posneli več filmov, zato tudi film Angeline Jolie deluje kot dva, morda celo tri filma, z enakim glavnim protagonistom. Neuklonljiv lahko razdelimo na tri dele, ki si sledijo kronološko. Najprej je tu junakovo otroštvo in športna kariera, ki z nastopom na poletnih olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 postreže s prvim vrhuncem

[GLASBA: domače] Poročilo s šeste edicije Festivala Tresk:

Koridor, 27. marec 2015 ― UVOD V četrtek, 19., in petek, 20. marca, se je v Ljubljani odvila že šesta inkarnacija festivala neodvisnega založništva Tresk v organizaciji Radio Študent 89,3 MHz. Kot vedno doslej je festival ponudil pregled nad aktualno neodvisno sceno, preko pogovorov z založniki dal vpogled tudi v bolj posloven del glasbenega dogajanja, manjkalo pa seveda ni tudi bolj zabavnih vsebin. V četrtek je Tresk zavzel Pritličje, kjer je bil večer namenjen predstavitvam večine od 16-ih avtorjev z nove ZARŠ kompilacije Ctrl N, poglavje slovenske elektronike, kar je poskrbelo za celo noč aktualne slovenske elektronske glasbe. Že dober teden pred tem, v sredo, 11. 3., pa je Pritličje gostilo tudi preddogodek Treska, kjer so razglasili zmagovalce natečaja za najbolj kreativno in inovativno podobo albuma, glasbenega dogodka in koncertne fotografije. Petek, 20., pa je postregel s sejemskim delom festivala v Kinu Šiška, kjer so potekali že omenjeni pogovori z založniki, mogoče je bilo kupiti fonograme sodelujočih založb, zvečer pa so ušesa in tla tresli koncerti 12, Salonski, Matter ter High5, večer pa je popestril tudi Marko Karlovčec s koncertom v ženskem WC-ju. L. S. Petek, 20. 3., Kino Šiška Centre for Urban Culture: POGOVORI Z ZALOŽNIKI Tresk #6 je v petek popoldne obiskovalcem v zgornjem nadstropju Kina Šiške ponudil pogovore z založniki, ki so sicer tam tudi razstavljali svoje izdaje, v slabih štirih urah vodenih pogovorov pa smo lahko izvedeli mnogo informacij o domači neodvisni sceni. Dogajanje je otvorila okrogla miza z naslovom "stanje založništva pri nas", ki je problematizirala odnos poslušalstva do glasbe ter pomen in mesto založb samih. Rdeča nit vseh pogovorov je nepresenetljivo bila DIY logika, saj je bilo govora o neodvisnih založbah, ki nimajo močnega finančnega zaledja in njihovo delovanje tako temelji na entuziazmu vpletenih posamenikov. Ob tem je sicer grenak priokus pustilo spoznanje, da je takšno založništvo bolj hobi kot služba, saj pogosto finančno ne omogoča živ

[LITERATURA: tuje] Recenzija romana: Elizabeth Gilbert - Pečat stvarjenja

Koridor, 27. marec 2015 ― Založba: Mladinska knjiga Leto izdaje: 2014 Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica Izvirni naslov: The Signature of All Things Ob takšnih in drugačnih »svetovnih uspešnicah« smo bralci (upravičeno) vedno vsaj malo sumničavi, posebej če gre za pisateljico, kot je Elizabeth Gilbert, avtorico odmevnega romana Jej, moli, ljubi, po katerem je bil posnet istoimenski film z Julio Roberts v glavni vlogi. Kljub temu da je šlo za prodajno uspešnico, delo namreč ni navdušilo strogih kritiških peres – nasprotno pa Pečat stvarjenja pozitivno preseneti že po nekaj prebranih straneh. Avtorica z neposrednim, a neverjetno hudomušnim slogom prepriča že takoj na začetku z opisom Henrya Whittakerja, ošabnega, vzdržljivega in iznajdljivega Angleža, ki se ravno zaradi teh lastnosti dokoplje do ogromnega bogastva in postane eden vplivnejših botanikov, za ženo pa si izbere kleno in na moč izobraženo Nizozemko Beatrix Van Devender, ki je »čokata in brez prsi, pravi sodček, in se je v času, ko jo je Henry spoznal, že valila starodevištvu naproti.« Rodi se jima hčerka in hkrati osrednja (anti)junakinja romana, Alma Whittaker, izrezana slika svojega očeta, hkrati pa pravo nasprotje osrednjih likov, ki smo jih vajeni iz ostalih literarnih uspešnic. Alma je najprej in predvsem čisto nasprotje lepe, majhne deklice, »rusoglava, rdečelična, majhnih ust, širokega čela in obilnega nosu.« A pomanjkanje zunanje lepote ji ni nikdar prizadejalo kakšne hude duševne stiske, temveč jo je gnalo, da je razvijala enega izmed svojih najmočnejših orožij – razum. Pri tem je levji delež zaslug nosila ravno njena mati Beatrix, ki je hčerki že v najrosnejših letih s trdo roko vcepila ljubezen do znanja in narave: »Če se tuja otročad nauči sesljati molitvice in katekizem, kakor hitro spregovori, se njen otrok, je menila Beatrix, prav gotovo, lahko nauči česarkoli. /.../ Beatrix je cenila koristnost, ne plehkosti, in poučnost, ne kratkočasnosti. Bila je nezaupljiva do vsakršnega tako imenovanega “nedolžnega razvedri
Se vendar premika?

Se vendar premika?

Pogledi, 27. marec 2015 ― Sedem let od zadnje premiere na ljubljanskem odru nam je lokalni repertoarni vrtiljak vnovič, v skoraj enaki zasedbi protagonistov, zavrtel operno mojstrovino Carmen Georgesa Bizeta. Postaviti veliko opero, kot je Carmen, zagotovo ni preprosta naloga. Običajno se rešuje z arhitekturo odra v več ravneh, s skopo, čim bolj funkcionalno scenografijo, tudi s kakšnim posegom v avditorij, kot je to storila režiserka Pamela Howard, ki je tudi z režijsko zasnovo preprosto sledila danostim zgodbe, ne da bi kazala tendence do posebnih inovacij ali režiserskih eskapad.

Kapljice spomina

Pogledi, 27. marec 2015 ― Ne pozabimo – pisalo se je leto 1953. Leto informbiroja še ni bilo tako daleč, prav tako ne konec druge svetovne vojne. Nova domovina, imenovana Jugoslavija, se je sicer distancirala od ekstremnih ruskih vplivov, a še ni bila docela izgrajena. Ljudje so potrebovali spodbudo, zaželena je bila literatura, ki je opozarjala na dosežke NOB in na vrednote taistega boja, hkrati pa izpričevala misel na skupno delovno prihodnost. Vendar mladim to ni bilo več dovolj, začeli so se obračati vase; strog kolektivni duh jim ni omogočal takšne svobode izpovedi, kot bi si je želeli.

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma: Hardcore Crayons – Zozzled

Koridor, 26. marec 2015 ― Produkcija: Adam Tucker Založba: Doubleplusgood Records Datum izdaje: 1. januar 2015 Ocena: 7.5 “Najboljši bendi so tisti, ki jih ne moreš popredalčkati,” pravi Dan Chizek, kitarist in vokalist minneapoliškega power tria Hardcore Crayons. Ta dinamična naveza, ki jo je sestavil skupaj z bobnarjem Jakeom Kirkmanom in basistom Dominicom Hanftom, se nikoli ni tesno oklepala kakega specifičnega glasbenega stila; že njihov prejšnji studijski album Just For Grins je bil odraz heterogenega glasbenega ozadja, z zadnjim albumom Zozzled, ki je trenutno pred nami, pa so opazno izpilili svoj zvok, ga povezali v bolj kohezivno in koherentno celoto ter nakazali nekaj svežih smeri za poslušalčev tok misli. Gonilna sila Hardcore Crayons so pravzaprav nastopi v živo. S tem v mislih je album Zozzled posnel in uredil Adam Tucker, ki je s svojim delom hotel ujeti prav tisto živo dinamiko, ki jo je slišal na njihovih nastopih. Dejstvo je, da se skupina pogosto zanaša na improvizacijo – ustvarjalni proces, ki v živo lahko res zacveti, a ga je na studijski posnetek precej težko smiselno ujeti, zato je zelo pomembno, da za produkcijo stoji nekdo, ki njihov “live act” razume in pozna njihovo vizijo. Čeprav je samopodoba Hardcore Crayons, kot jo člani razkrivajo, odločno brezžanrska, pa se je težko upreti skušnjavi poimenovanja najbolj očitnih smernic. Zozzled pravzaprav ni toliko izvenžanrski izdelek, kot pa sprehod po različnih žanrskih vplivih iz bendove preteklosti in sedanjosti. Tako je že pri prvem komadu, naslovljenem “Srsly”, jasno, po kateri župi je bend priplaval. Album otvori repetitiven kitarski loop, čezenj pa nenapovedano vžge poliritmična medigra distorziranega basa in bobnov. Taktično izogibanje standardnega “štiri na štiri” takta takoj pahne trio v zloglasne mathrockovske vode. Pa ne gre za pretirano kompleksne strukture; takt je vedno le toliko polomljen, da ostane zanimiv in razgiban, nikdar progresivno zatežen. V kombinaciji s sočno distorzijo melodičnega dela nas to
Pogovoriti se moramo o Charlieju

Pogovoriti se moramo o Charlieju

Pogledi, 26. marec 2015 ― Desetega marca je v atriju ZRC v okviru Foruma za dialog med vero in kulturo potekal pogovorni večer z naslovom Blasfemija in svoboda govora. Nastopajoči so – skozi prizmo obširne javne diskusije po januarskem napadu na Charlie Hebdo – razpravljali o izzivih, ki jih predstavlja vse bolj naelektrena heterogenost razumevanj blasfemije in njenega pomena v sodobnem sekularnem svetu. 
Raje kot mule ima serijske morilce

Raje kot mule ima serijske morilce

Pogledi, 26. marec 2015 ― Islamska revolucija, v kateri je oblast prevzel ajatola Homeini, je tako krvavo obdobje iranske zgodovine, da se je o njem še najbolje poučiti iz stripa. Najbolje tako, da v roke vzameš Perzepolis, grafični roman v več delih izpod peresa Marjane Satrapi. Po sladko-grenki, a ves čas optimistični in duhoviti zgodbi njenega življenja, v katerega so se zarezale vse nesmiselnosti verske diktature mul v Iranu, je bil posnet tudi animirani film z istim naslovom (režirala ga je Satrapijeva v sodelovanju z Vincentom Paronnaudom).
še novic